Vlaga je stalna prisotnost v našem življenju. Poleg naših vsakodnevnih dejavnosti lahko vlaga izvira tudi iz različnih virov znotraj same stavbe. V tem blogu bomo raziskali vire vlage v stavbah, kako ta vpliva na kakovost notranjega zraka ter katere korake je mogoče sprejeti za omilitev njenih učinkov in ohranjanje zdravega bivalnega okolja.
Vsak človek ustvarja vlago neposredno in posredno. Znojimo se, dihamo, kuhamo, peremo, zalivamo rastline in še veliko več. Vendar vsak živi zelo individualno in včasih ustvarja več in včasih manj vlage. Nekateri imajo hišne ljubljenčke ali celo akvarije. Včasih je v kleti savna ali celo bazen. Drugi radi dolgo kuhamo. Vse to vpliva na vlago v stavbi.
Vsem našim individualnim vzorcem vedenjapa skupno, da proizvajamo veliko več vlage, kot si mislimo. Na primer štiričlanska družina brez akvarijev, bazenov ali hišnih ljubljenčkov in z ločeno pralnico proizvede v bivalnem prostoru približno 10-15 litrov vode na dan. Z akvarijem in podobnimi stvarmi je lahko ta količina hitro mnogo večja. Samo enkratno sušenje perila lahko pomeni dodatnih 5-8 litrov. To vlago je treba prezračevati iz stanovanja, da se ohrani konstantna in primerna vlažnost zraka.
Še posebej v novi stavbi pa lahko zračna vlaga izvira iz drugih virov. To lahko na primer pomeni preostalo gradbeno vlago. Preostala vlaga je posledica tega, da je se med gradbeno fazo v stavbi akomulirala velika količina vlage, ki izvira iz cementa, estriha, barve ali preprosto dežja. To je povsem normalno in se pojavi pri vsaki (novi) stavbi.
V individualni hiši je vezanih 15-20 litrov tovrstne vlage. V povprečne.m stanovanju pa je še vedno približno 10-15 litrov te vlage. Ta vlaga se tako počasi sprošča iz vseh gradbenih elementov (običajno se to dogaja v prvih 18 mesecih po vselitvi ali dokončanju) in se prenaša v notranji zrak.
Če ta preostala gradbena vlaga zdaj prizadene tudi prebivalce stanovanja, se učinki seveda seštevajo.
Zato je povsem normalno, da se lahko še posebej v prvem obdobju v novi stavbi pojavi zelo visoka vlažnost, kar lahko povzroči rast plesni ali škodo na stavbi in/ali opremi. Na primer ta vlaga lahko hitro kondenzira in steka po oknih ali vratih. Oprema lahko začne plesneti in začne smrdeti po »plesnivem«.
Obstajajo tudi drugi načini, kako lahko vlaga vstopi v stavbo. Vendar pa so to običajno poškodbe (npr. puščanja ali podobno), ki nimajo nobene zveze z običajno uporabo. V takih primerih potrebujete strokovnjaka, da ugotovi, kaj natanko se je zgodilo in kaj je treba storiti za odpravo škode.